Evropska unija še vedno brez ideje, kaj storiti s ChatGPT

Klepetalnik ChatGPT, ki temelji na velikem jezikovnem modelu podjetja OpenAI, v Evropi uporablja več kot 120 milijonov ljudi na mesec, kar ga že zdaj uvršča med največje spletne platforme.

Vendar trenutna evropska zakonodaja – predvsem Digitalni akt o storitvah (DSA) – ni bila zasnovana z mislijo na umetno inteligenco. To pomeni, da ChatGPT formalno ne sodi v nobeno od obstoječih kategorij, zato Bruselj išče način, kako ga umestiti v pravni okvir.

Po poročanju bruseljskega portala Politico se bo Evropska komisija morala odločiti, ali bo ChatGPT opredelila kot spletno platformo ali kot iskalnik. Od tega bo odvisno, katere obveznosti bodo veljale za podjetje OpenAI.

Podjetje bo moralo oceniti resnost tveganj, ki jih predstavlja njegov klepetalnik – vključno s tveganji za volitve in javno zdravje – ter sprejeti ustrezne ukrepe. O tem bo moralo Komisijo obvestiti v obsežnem poročilu o skladnosti, ob morebitnih kršitvah bi podjetju grozile globe do šest odstotkov letnega prometa.

Ob tem ChatGPT že spada pod Akt o umetni inteligenci (AI Act), ki zahteva redne ocene tveganj in ukrepe za njihovo zmanjševanje. Po tem zakonu so kazni lahko do 15 milijonov evrov. Po navedbah Politica se tako zdaj oba zakonodajna okvira – DSA in AI Act – prekrivata, kar ustvarja zmedo glede odgovornosti in obveznosti ponudnikov umetne inteligence.

Strokovnjaki opozarjajo, da evropski pristop zaostaja za hitrim razvojem tehnologije. "Za industrijo, ki je vajena prostovoljnih okvirov, bo pravno zavezujoč režim po DSA precej trda streznitev," je dejal Mathias Vermeulen, direktor bruseljskega podjetja AWO Agency. Po njegovih besedah bo moral OpenAI bistveno izboljšati svoj pristop in se ne bo mogel več izogniti s "copy-paste" prilagoditvami.

Podjetje OpenAI se na kritike ni neposredno odzvalo, temveč je poudarilo, da izvajajo ukrepe skladnosti z evropsko zakonodajo in da številka 120 milijonov uporabnikov velja le za iskalno funkcijo, ne za celotno storitev ChatGPT.

Politico navaja, da Komisija razmišlja o dveh možnostih: lahko bi kot zavezanca vključila le iskalne funkcije ChatGPT-ja ali pa celoten sistem, ki vključuje pogovorni model in algoritme za priporočanje vsebin. Od tega bo odvisen obseg poročanja o tveganjih, ki jih mora podjetje pripraviti. Širša definicija bi pomenila strožje obveznosti, vključno z obveznim poročanjem o vplivu na volitve in družbeni diskurz.

Podjetje OpenAI je sicer že moralo priznati nekatere težave, ki so jih odkrili. Po lastnih podatkih vsak teden ChatGPT uporablja okoli 1,2 milijona uporabnikov, ki v pogovoru s klepetalnikom izkazujejo samomorilne misli. Podjetje tako priznava, da umetna inteligenca v takšnih "redkih primerih še ne ravna, kot je bilo predvideno". To pa sproža vprašanja o varnosti in odgovornosti umetne inteligence pri obravnavi občutljivih tem.

Poleg tega še vedno ni znano, kako se bosta Digitalni akt o storitvah in Akt o umetni inteligenci lahko uporabljala hkrati. Prvi zahteva obvladovanje "sistemskih tveganj", kot so vplivi na demokracijo in javno zdravje, drugi pa razvršča umetno inteligenco glede na stopnjo tveganja – od zanemarljivega do nesprejemljivega.

"Okvirja se ne ujemata popolnoma, kar ustvarja vrzeli pri ocenjevanju tveganj," opozarja João Pedro Quintais z Univerze v Amsterdamu.

Po poročanju Politica bi podjetje lahko skušalo izkoristiti zakonodajo t. i. "varnega pristana" (safe harbour laws op. p.), po kateri spletne platforme niso odgovorne za vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki. A če bo ChatGPT razvrščen kot zelo velika platforma, bo moral vseeno dokazovati, da preprečuje širjenje škodljivih vsebin in dezinformacij.

Evropski primer bo zato po ocenah analitikov postal preizkus, ali lahko Bruselj učinkovito regulira hitro razvijajočo se umetno inteligenco. Čeprav si EU prizadeva biti prva na svetu z obsežno zakonodajo o umetni inteligenci, se zdi, da razvoj orodij, kot je ChatGPT, zakonodajo že prehiteva.